Vse bolj kot sem gledala našo hišo od zunaj, se mi je zdelo, da bi bila veliko lepša, če bi imela polkna. To sem predlagala tudi možu in on se je s tem strinjal. Vsaka hiša je na svoj način lepa, nekatere hiše tako dajejo videz prestiža, nekatere so stare in boge, nekatere so grajene čisto klasično, spet druge pa imajo srce. Zakaj tako pravim?

Najlepše so mi hiše, v katerih se človek počuti prijetno, ko že sama hiša od zunaj zažari, deluje ti predvsem toplo. To so hiše, ki ponavadi, niso grajene po klasičnem načrtu, ampak so grajene s srcem in okusom. Naša hiška je majhna in pritlična. Ko sva z možem gradila, so nama hoteli marsikaj dopovedati, kako naj narediva, da bo hiša čim bolj podobna trenutno modernim hišam. Sama pa sem imela v mislih svojo hišo, ki ima polkna in je pritlična. Ko smo se vselili, smo na polkna pozabili, ker so nam zraven kupljenih oken podarili rolete. Tako smo gledali praktično in ne na videz hiše.

A vseeno vedno, ko sem hišo gledala od daleč, se mi je zdelo, da nekaj manjka. Končno sem ugotovila, da manjkajo polkna, ki bi naredila tisto končno pravo podobo. Četudi sva imela rolete, sva se zaradi videza odločila, da montirava polkna, da bo hiša takšna, kot sva si jo predstavljala na začetku.

Čisto nekaj drugega je bilo pogledati hišo, ko smo montirali polkna, res so hiši manjkala. Ne vem, kako to, da sva pozabila nanje. Takrat ko gradiš, moraš na toliko stvari misliti, da potem še samo gledaš, kje boš lahko prihranil nekaj denarja. In tako sva midva prihranila, ker nisva montirala lesena polkna, ki niti niso tako poceni. Nisva pa hotela plastičnih, ki so veliko bolj poceni od lesenih. Sedaj je najina hiška dobila tisto končno podobo, ki sva si jo zastavila že na samem začetku.