Včasih se mi zdi da je obrezovanje žive meje prava umetnost, in pa da ta zahteva veliko časa.

Najverjetneje je zelo odvisno, tudi koliko si dosleden glede teh stvari. Takšno obrezovanje žive meje zelo močno vpliva na videz in gostoto grma, saj tiste, ki so zelo dosledno oblikovane, so zelo goste in privlačne in res deluje kot pravi nadomestek ograje. Ampak obrezovanje žive meje, ne vpliva samo na obliko in gostoto. Temveč tudi odstranjevanje poškodovanih vej ohranja rastlino zdravo in preprečuje širjenje bolezni in škodljivcev. Zato pa ji daje takšno moč, saj takšen grm, potrebuje kar nekaj časa, da se tako lepo zaraste in prevzame svojo funkcionalnost, ki jo pričakujemo od žive meje.

Prvega obrezovanja naj bi se lotili že zgodaj spomladi, preden se začnejo novi poganjki. S tem se rast spodbudi. V času poletja, ko pa se rast upočasni, pa se lahko lotimo drugega obrezovanja, da ohranimo obliko, nato pa ponovno obrežemo še jeseni, da se ta lažje pripravi na zimo. Spomnim se, ko mi je en starejši gospod razlagal, da je potrebno živo majo vedno rezati od spodaj navzgor, s tem da se priporoča, da je ta širša na dnu, da pride tudi do osvetlitve pri spodnjih listih, da lahko rastlina enakomerno uspeva. Največkrat se lotijo z električnimi škarjami, še posebej, če je živa meja dolga. A vseeno, so po navadi pri delikatnih kotičkih včasih potrebne tudi ročne škarje, kot pa tudi tiste bolj močnejše, kot so na primer bencinske škarje, saj lahko hitro naletimo, na kakšno debelejšo vejo.

Včasih pa, ko se takole sprehajam s psom po vasi, me velikokrat strese, ko vidim živo mejo ki je prav lepo porezana po obliki, nato pa me tiste tri vejice ki zelo izrazito štrlijo ven, prav zmotijo, da bi najraje kar sama porezala te veje, čeprav živa meja sploh ni moja, čeprav vem, da niso bile namensko izpuščene.