Ko sem bila majhna, so moji starši vedno vzeli dopust, ko je zapadlo veliko snega in tako smo šli na smučišče. Tako mi je to tako ostalo v spominu, da sedaj tudi sama s svojo družino to prakticiram. Ko sem spoznala moža, ni znal smučati in jaz sem ga potem navdušila. Oni nikoli niso smučali, tako ni imel možnosti, da bi se naučil. Ko je odrasel, pa enostavno ni niti pomislil na smučanje, ker tega v mladosti ni imel. 

Ko sva šla prvič smučat, sem se spraševala, ali bo zmogel. Takoj sem videla, da bo on to obvladal prej, kot pa je pričakoval. Sama sem mnenja, da se pri človeku kar hitro vidi, če bo kdaj smučal ali ne. Bila sem presrečna, da se mu je smučanje dopadlo, kajti tako sem vedela, da bomo lahko nekoč družinsko smučali in tako je danes tudi je. 

Sedaj smo mi tisti, ki vsako zimo spakiramo kovčke in gremo za en teden na smučišče. Vsi skupaj smo navdušeni in tako smučamo vedno skupaj. Otroka sta šla najprej v šolo smučanja, kar se mi je zdelo prav, kajti tam jih naučijo, kako se pravilno smuča. 

Tako lahko sedaj skupaj smučamo in uživamo na belih strminah. Dobro se zavedam, kako veliko bo to pomenilo mojim otrokom, ko bodo odrasli, saj sama pri sebi vem, kako mi je bilo. Smučanje je šport, kjer resnično lahko uživaš in se sprostiš. Še dobro, da imamo pri nas tako veliko dobrih smučišč, kamor lahko gremo.