Živimo v mestu in pri nas so hiše strnjene skupaj, tako da ko pride v mesto kakšen velik tovornjak, mora točno vedeti, kako mora voziti, da se kam ne zaleti. No, tokrat so to bili naši žlebovi, ker en voznik tovornjaka ni bil pazljiv. Še dobro, da sem bil doma in slišal, da je nekaj zaropotalo. 

Takoj sem šel ven in videl, da je pred hišo velik tovornjak. Sprva nisem vedel, kaj se dogaja. Potem pa me je šofer seznanil, da je poškodoval naše žlebove. Seveda sem bil jezen, ker so žlebovi bili novi, montirali smo jih prejšnje leto. Po drugi strani pa sem razumel možakarja, da se mu je to zgodilo in skupaj sva se dogovorila, da bom poklical monterje in mu kasneje poslal račun za popravilo.

Dobil sem vse potrebne podatke o njem, možakar je bil pošten, se mu je videlo, tako da me ni skrbelo, da ne bo poravnal škode, seveda pa je bil pošteno jezen, da se mu je to zgodilo, da so se poškodovali žlebovi. Povedal mi je, da v naše kraje ne bo več vozil, ker imamo za takšne tovornjake res preozke ceste in bil jezen na svojega šefa, ker ga je poslal v te kraje. 

 

V firmi imajo za takšne terene tudi manjša vozila in lahko bi šel z manjšim vozilom, če bi mu to povedali. Pa mu niso. Moji žlebovi so bili zato poškodovani in on jih mora plačati iz svojega žepa, čeprav je bil na poti službeno. 

Ja, žal se je tako zgodilo, tudi meni je bilo žal, ampak resnično tega stroška ne morem nositi sam. Ker so moji žlebovi bili dragi, je tudi popravilo bilo drago. 

Sedaj sem bolj pozoren na velike tovornjake in če sem ravno kje zunaj, ko pride velik tovornjak, ga prej opozorim, preden nastradajo spet moji žlebovi, ker jih res ne bi rad spet popravljal.