Čustvena inteligenca ni nekaj, kar imaš ali nimaš. Je nekaj, česar se naučiš.

Z besedo čustvena inteligenca sem se dolgo srečevala samo v knjigah in na raznih predavanjih. Zdela se mi je ena tistih modernih fraz, ki jih vsi uporabljamo, pa nihče v resnici ne zna jasno opisati. Potem pa se mi je zgodila situacija, po kateri sem natančno vedela, kaj pomeni – brez ene same teoretične razlage.

Dogajalo se je v službi. Projekt je tekel, rok je bil pred vrati, sodelavec pa je naredil napako, ki je vse skupaj še dodatno zavlekla. V meni je zavrelo, on pa je stal pred mano in ponavljal, da ni mislil narobe. Jaz sem že pripravljala odgovor, da mu povem vse, kar mi leži na duši.

Čustvena inteligenca ni nekaj, kar imaš ali nimaš. Je nekaj, česar se naučiš.

In v tistem trenutku me je nekaj ustavilo. Ne znam točno razložiti, kaj. Morda to, da sem v njegovih očeh videla, da se že sam počuti grozno. Morda to, da sem dojela, da je v tistem trenutku bolj pomembno rešiti situacijo kot dokazovati krivdo. Samo globoko sem vdihnila in rekla: ok, kaj lahko narediva, da stvar popraviva?

Izraz olajšanja na njegovem obrazu je bil tako očiten, da sem imela občutek, kot da sem pogasila dva požara – projektnega in osebnega.

Kasneje sem razmišljala, zakaj sem ravnala tako drugače, kot bi pred leti. In dojela sem, da je to to. To je čustvena inteligenca. Ne teorija iz knjig, ne motivacijski citati, ne internetne modrosti. Ampak trenutek, ko se zaveš, da tvoja reakcija vpliva na druge. Da lahko z enim stavkom poglobiš težavo ali jo umiriš.

In kar je najlepše: ko začneš delovati umirjeno, se začnejo spreminjati tudi ljudje okoli tebe. Ne takoj, ampak počasi. Sodelavec, ki je prej eksplodiral, začne prej govoriti. Prijatelj, ki je vedno držal vse v sebi, se začne odpirati. Včasih pa samo ti sam lažje dihaš.

Čustvena inteligenca ni nekaj, kar imaš ali nimaš. Čustvena inteligenca je nekaj, kar se ti vklopi, ko se odločiš, da boš razumevanje postavil pred sodbo.

Za vsako delo na objektu so fasadni odri osnova

Prijatelj se je oglasil pri nas, ker nam je prinesel nekaj zelenjave iz kmetije, kjer je bil doma. Sam je hodil v službo in doma na kmetiji je samo pomagal. Ker je imel čas, se je malo ustavil in spil eno pijačo.

Za vsako delo na objektu so  fasadni odri osnova

Kar zaklepetali smo se in skoraj je pozabil na uro. Spraševali smo se, kako je na delu in je pripovedoval, kako se mu je pred kratkim skoraj zgodila nesreča. Dela v gradbeništvu in večino dela opravljajo na višini. Pri postavitvi odrov lahko pogosto pride do napak, ki so lahko manjše ali pa se zgodijo večje, ki nosijo resne posledice. Ena od napak pa je tudi slaba komunikacija med delavci, da se ne opozorijo ali si ne povejo, kaj spreminjajo med samim delom. Obstajajo možnosti, da lahko na odru med delom spremenijo deske, kjer se stoji ali hodi. Ravno to se je zgodilo našemu prijatelju, da je nekdo premaknil tisto desko in on je stopil v prazno mesto. K sreči, je ostala deska nameščena še spodaj, tako, da je pristal eno višino nižje. Niti pomisliti si ni upal, kaj bi se zgodilo, če je ne bi bilo. Mož ga je spraševal o odrih, kateri je najboljši, zanimali pa so ga fasadni odri, ker je eden od sodelavcev potreboval fasadni oder za pleskanje fasade okoli oken. Prijatelj mu je odgovoril, da ni popolnega sistema za odre, je pa možen pravi oder za vsako situacijo.

Na primer za večje objekte so zelo dobri jekleni fasadni odri, so bolj robustni ampak so stabilni. Za delo na manjših hišah pa so primerni aluminijasti odri, ker so lažji in jih lahko eden sam na hitro prestavi ali pospravi. Premični oder na kolesih je zelo priročen ampak samo za notranja dela. Je pa res, da se fasadni odri najbolje obnesejo na višinskem delu, ker so najbolj stabilni in imajo veliko prostora tudi za orodje, ki ga potrebuješ med delom.

Moje verižice so zrcalo poti, ki sem jo prehodil.

Od nekdaj sem imel posebno vez z verižicami. Prvo mi je podarila babica, ko sem bil star deset let – tanko srebrno verižico z majhnim križcem. Nosil sem jo skoraj vsak dan, ne zaradi vere, ampak ker me je spominjala nanjo. Ko je umrla, sem jo za nekaj časa spravil v škatlico, a sem jo kasneje spet začel nositi. Postal je moj spomin, skoraj kot amulet.

Kasneje sem si kupil še nekaj verižic, predvsem kot simbol določenih življenjskih prelomnic – diploma, nova služba, potovanje. Ena je iz Toskane, druga iz Maroka. Vsaka ima svojo zgodbo. Nisem nekdo, ki bi sledil modi, a verižice so eden redkih kosov nakita, ki mi je res blizu.

Moje verižice so zrcalo poti, ki sem jo prehodil.

Tudi material mi je pomemben, raje imam preproste kovine kot bleščeče zlato. In vedno izberem nekaj, kar ima pomen. Zame verižice z osebnim pomenom niso modni dodatek, ampak osebni spomin, majhen del mene, ki ga nosim s sabo, ne glede na to, kam grem.

Z leti so se moje verižice začele zbirati kot nekakšen dnevnik, zapisan v kovini. Vsaka od njih predstavlja obdobje, kraj ali osebo, ki mi je nekaj pomenila. Eno mi je podarila partnerka ob obletnici. Je preprosta, a izbrana z mislijo na najino zgodbo. Drugo sem kupil spontano na sejmu domače obrti, ko sem prvič obiskal Irsko. Lesena, z izrezljano spiralo, ki naj bi simbolizirala rast in gibanje.

Zanimivo je, da ljudje pogosto opazijo verižice, saj ne nosim drugih kosov nakita. In skoraj vedno vprašajo, če imajo kak pomen. Takrat se v meni nekaj zgane, ker ima vsaka odgovor, ki ni le estetski. Včasih ga povem, včasih raje obdržim zase.

Ne menjam jih pogosto. Izberem eno in jo nosim dolgo, dokler se ne zdi, da je čas za novo. A tiste prejšnje ne zavržem, ostane v škatli, na varnem, pripravljena, da me spet spremlja. V nekem smislu so moje verižice zrcalo poti, ki sem jo prehodil.

V novi trgovini so bile darilne škatle zelo privlačne

Pred kratkim sem si šla pogledat neko trgovino, ki so jo odprli v našem kraju. Zelo sem bila presenečena, saj so bile že takoj na vhodu zložene darilne škatle in so segale čez celo stran v trgovini.

V novi trgovini so bile darilne škatle zelo privlačne

Pomislila sem, zakaj toliko darilnih škatel, saj trgovina ni bila namenjena temu. Pričela sem si jih ogledovati in na koncu že zbirati, pa jih sploh nisem potrebovala. Bile so tako lepe izdelave in še lepših vzorcev. Bilo je tudi več kompletov, od majhnih do velikih, po 4 v setu, in bile so tudi okroglih oblik. Ko sem si jih ogledovala, sem dobila polno idej, kje bi jih lahko uporabila. Lahko bi jih tudi kupila. Saj vedno pride kakšna priložnost, da moram zaviti darilo; tako pa bi lahko uporabila kar darilne škatle namesto zavijanja in darilnih vrečk. Nekatere so bile primerne tudi za shranjevanje drobnih stvari. Spomnila sem se, da imam doma nekaj nakita, ki ga ne nosim, in je spravljen v eni plastični škatli. Lahko bi si vse pospravila v te lepe škatle. Kar nekaj mi jih je bilo všeč. Šla sem naprej po trgovini in si ogledala še druge stvari. Ta trgovina je bila res zanimiva. Imela je zelo poceni stvari in niti niso bile tako slabe kvalitete.

Videla sem veliko alternativ dragim stvarem, ki so jih imeli po ostalih trgovinah. Prišla sem do police, kjer so imeli veliko dekorativnih stvari za v stanovanje. Spomnila sem se, da se je prijateljica pred kratkim vselila v stanovanje in da bi ji lahko kupila eno malenkost, ki bi ji polepšala predsobo. Kar velika je in še sama je rekla, da si bo za predsobo morala kupiti kakšne dodatke, da ne bo tako pusta, ker je kar velika. Izbrala sem veliko vazo, ki je bila posebne oblike in ravno pravšnje barve, ki se ji bo ujemala s predsobo.

Vrnila sem se nazaj, kjer so bile darilne škatle, in izbrala še eno veliko škatlo zanjo in tudi zame dve manjši.

Ovijalna folija je majhen trik za velike spremembe

Ko smo prvič začeli pošiljati izdelke v tujino, sem imela precej stresnih trenutkov. Stranke so se pritoževale, da škatle pridejo poškodovane, robovi strgani, vsebina pa se premika. Poslala sem pakete z dodatnim trakom, celo z dvojnimi škatlami, a nič ni pomagalo. Potem mi je sodelavec svetoval: Uporabi ovijalno folijo, pa boš videla razliko.

Priznam, na začetku se mi je zdelo nesmiselno. Kako naj tanka plast plastike spremeni celotno logistiko? Ampak sem poskusila in rezultat me je prepričal. Ko sem škatle ovila s folijo, so se zlepile skupaj, nič več se niso premikale, poleg tega pa so bile zaščitene pred vlago. Prvi paket, ki je prišel do stranke nepoškodovan, je bil dokaz, da je ovijalna folija res vredna vsakega evra.

Ovijalna folija je majhen trik za velike spremembe

Najbolj všeč mi je, da je uporaba preprosta. Za manjše pošiljke uporabljam ročno ovijanje, pri večjih paletah pa smo kasneje investirali v polavtomatski stroj. To je pomenilo ogromno prihranka časa. Kar sem prej delala pol ure, je zdaj končano v nekaj minutah. Ovijalna folija za pakiranje palet in zaščito pošiljk je tako postala nepogrešljiv del našega vsakdana v skladišču.

Zakaj izbrati ovijalno folijo?

  • Stabilizira palete in škatle brez dodatnih lepil.
  • Zaščiti pred vlago, prahom in praskami.
  • Pospeši pakiranje in zmanjša napake pri pripravi pošiljk.
  • Dostopna cena in širok izbor: ročna (npr. 17–23 mikronov) ali strojna folija za večjo obremenitev.

Tudi doma se mi je večkrat obnesla. Ko smo se selili, sem z njo zaščitila stole, mize in celo steklene kozarce. Vse je prispelo brez praske. Včasih jo uporabim celo pri shranjevanju sezonskih stvari v garaži. Ko oviješ škatlo, ostane čista in zaščitena pred prahom. Takrat se spomnim, da je ovijalna folija res univerzalna rešitev, ne samo poslovna.

Če razmišljaš o izbiri, upoštevaj tri stvari: debelino (mikrone) glede na težo pošiljke, širino role (za škatle ali palete) ter tip – prozorna za preglednost ali obarvana za dodatno zaupnost. Pri ročnem ovijanju je uporabno držalo, pri večjih količinah pa razmisli o polavtomatskem ali strojnem ovijanju za enakomerno napetost folije.

Seveda se zavedam, da prinaša tudi izzive glede odpadkov. Zato sem začela kupovati reciklabilne različice in pazim, da folijo uporabljam racionalno. A če potegnem črto, mi koristi daleč presegajo slabosti. Brez nje bi bila logistika neprimerljivo bolj zapletena in stresna.

Ko me danes kdo vpraša, kaj bi priporočila kot osnovno opremo za pakiranje, ne razmišljam dolgo. Moj odgovor je vedno isti: ovijalna folija. Je enostavna, poceni, prilagodljiva in predvsem zanesljiva.

3D modeliranje ni zgolj risanje v tretji dimenziji

Moje zanimanje za 3D modeliranje se ni začelo načrtovano. Med študijem smo imeli predstavitev sodobnih orodij, ki jih uporabljajo oblikovalci in med njimi je bilo tudi 3D modeliranje. Sprva sem bil precej zmeden, vse skupaj mi je bilo precej abstraktno. A potem sem dobil priložnost, da prvič sam preizkusim program. Ustvaril sem enostavno obliko, nič posebnega, a občutek, da sem nekaj zgradil iz nič, me je povsem prevzel. Takrat sem vedel, da me bo to področje še dolgo spremljalo.

Hitro sem spoznal, da 3D modeliranje ni zgolj risanje v tretji dimenziji. Gre za način razumevanja prostora, kombinacijo logike in kreativnosti. Dobra ideja še ni dovolj, šele skozi modeliranje postane resnična. Ko lahko svojo zamisel pokažeš drugim brez dolge razlage, takrat veš, da si na pravi poti.

3D modeliranje ni zgolj risanje v tretji dimenziji

Z leti sem se vedno bolj poglabljal v to delo. Modeliranje mi ne pomeni le sedenje za računalnikom, je miselni proces, v katerem iščem rešitve, prilagajam detajle in gradim nekaj, kar bo nekoč v fizični obliki pomagalo nekomu ali nečemu. Vsak projekt mi prinese nekaj novega, noben ni enak prejšnjemu. Prav zato mi nikoli ni dolgčas.

Danes sodelujem pri razvoju izdelkov, kjer se brez 3D modeliranja ne da začeti niti prvega koraka. V timu nas je več, vsak s svojim znanjem, in prav združevanje teh izkušenj pripelje do najboljših rešitev. Všeč mi je občutek, da sem del procesa, ki iz ideje ustvari nekaj resničnega.

Tehnologija gre naprej, orodja se izboljšujejo, a tisto, kar ostaja ključno, je človekova sposobnost, da zamisli pretvori v nekaj oprijemljivega. In prav to me vsak dan znova navdihuje.

Vsakič, ko začnem nov projekt, se znova zavem, koliko znanja in potrpežljivosti zahteva kakovostno 3D modeliranje. Ni dovolj, da znaš uporabljati orodja, pomembno je, da razumeš kontekst, vlogo izdelka in potrebe tistih, ki ga bodo uporabljali. Zato pogosto sodelujem z oblikovalci, inženirji in celo tržniki. Vsak prispeva svoj pogled, jaz pa s pomočjo modela vse te ideje preoblikujem v nekaj konkretnega. Ta proces povezovanja ljudi in tehnologije me vedno znova navduši.

Tinitus je lahko na začetku precej strašen

Prav spomnim se tistega obdobja, nekaj let nazaj, ko sem pri sebi prvič zaznal tinitus. Ko sem bil v kakšni tihi sobi, brez belega zvoka, sem nenehno slišal tisto piskanje v ušesih. Reč je bila precej neprijetna, vendar sem si na začetku mislil, da sem bil le izpostavljen nekoliko glasnejšemu zvoku, ter bo to že minilo čez nekaj ur, ali do naslednjega dne. A temu ni bilo tako. Šumenje v ušesih kar ni izginilo, tako da me je zvok počasi že spravljal ob živce.

Tinitus je lahko na začetku precej strašen

Tedaj sem se odpravil do zdravnika, da bi mi preveril, kaj je narobe z mojim sluhom, saj sem vedel, da vse ni v redu. Zdravnik pa mi je lahko že takoj, ko sem mu opisal svoje težave rekel, da gre verjetno za tinitus. Da je lahko bil prepričan, pa je opravil še nekaj testov in pregledov, predno mi je nato potrdil diagnozo. Ko sem to slišal pa priznam, da me je kar zgrabila panika. Sploh si nisem moral misliti, kako se bom lahko na kaj takšnega navadil, saj je bilo piskanje precej tečno in moteče. 

A kljub mojemu stresu in skrbem, me je zdravnik malo pomiril, ter mi rekel, da je kar nekaj reči, ki jih lahko naredim, da zmanjšam učinek, oziroma zavedanje tinitusa. Tisti prvi ukrep, ki mi ga je predlagal, je bil, da zmanjšam kofein in alkohol. Slišalo se mi je čisto bizarno, vendar moram reči, da mi je s časom to res pomagalo. Nato sem se probal izogibati stresu, saj tudi ta tinitus samo še poslabša. Najbolj pa mi je pomagalo, da sem imel v ozadju kakšen bel hrup. To so tisti zvoki, ki jih komaj zaznaš, vendar so še vedno prisotni. To mi je pomagalo, da se nisem toliko osredotočal na piskanje v mojih ušesih. Z časom pa mi je le začelo uspevati ignorirati ta hrup, ter lahko sedaj spet živim čisto normalno. 

Artroza kolena me ne določa.

Težave so se začele neopazno. Najprej rahla bolečina po daljšem sprehodu, občutek otrdelosti zjutraj, občasno preskakovanje sklepa. Sprva sem vse skupaj pripisoval starosti in premalo gibanja. A zadeva se je stopnjevala. Bolečina v kolenu je postajala pogostejša, vse težje sem hodil po stopnicah, obremenitve pa so mi povzročale nelagodje tudi v mirovanju. Po pregledu in slikanju je bila diagnoza jasna: artroza kolena.

Čeprav sem nekako slutil, kaj me čaka, me je oznaka ‘obraba sklepa’ vseeno zadela. Nisem želel takoj razmišljati o operaciji, zato sem se najprej lotil spremembe življenjskega sloga. Zmanjšal sem telesno težo, uvedel redne vaje za krepitev mišic okoli kolena in začel jemati priporočena prehranska dopolnila. Fizioterapija mi je pri tem zelo pomagala, še posebej razumevanje, kako gibati pravilno, brez dodatnih obremenitev.

Artroza kolena me ne določa.

Zdravnik mi je pojasnil, da je artroza kolena napredujoče stanje, a da lahko z zgodnjim ukrepanjem upočasnim poslabšanje. Pomagale so mi tudi toplotne obloge, včasih pa hladne, odvisno od dneva. Naučil sem se poslušati svoje telo, kadar potrebuje počitek, ga dobi, kadar se lahko giba, ga podpiram.

Danes živim z artroza kolena, a me ne določa. Vem, kaj lahko pričakujem, in vem, kaj lahko naredim, da ostanem mobilen in aktiven. Naučil sem se, da ni konec poti, ampak le sprememba ritma. In v tem ritmu se trudim najti ravnovesje, vsak dan znova.

Pomemben del okrevanja je bila tudi sprememba razmišljanja. Namesto da sem se osredotočal na to, česa ne morem več, sem začel ceniti tisto, kar še vedno zmorem. Dolgi pohodi so se spremenili v krajše sprehode, a z več zavedanja. Stopnice premagujem počasi, a še vedno jih. Vpeljal sem tudi vadbo v vodi, ki mi neverjetno ustreza, saj razbremeni sklepe in hkrati krepi mišice.

Artroza kolena me je prisilila, da sem se ustavil in začel bolj spoštovati svoje telo. Ni več samoumevno, da lahko vstaneš in hodiš brez bolečine.

Marketing nasvet, ki mi je spremenil pogled

Ko sem začela svojo samostojno pot, sem imela izdelek, voljo in približno predstavo, kaj želim. A ko je šlo za to, kako naj se ljudem predstavim, sem hitro ugotovila, da sem popolnoma izgubljena. Spletna stran ni imela obiska, objave na družbenih omrežjih so ostajale brez odziva, občutek pa je bil, kot da govorim v prazno. Takrat sem od prijateljice slišala en preprost marketing nasvet, ki mi je spremenil pogled: Ne govori, kar ti želiš povedati. Govori tisto, kar tvoj kupec potrebuje slišati.

Sprva se mi je zdelo, da je to le še ena puhlica, a sem vseeno poskusila. Namesto da sem razlagala, kako sem izdelala svoj izdelek in zakaj je meni všeč, sem začela govoriti o tem, kako bo nekomu olajšal dan, rešil težavo ali mu prihranil čas. In odziv se je zgodil. Počasi, a opazno.

Marketing nasvet, ki mi je spremenil pogled

Danes vsak marketing nasvet preverim skozi to prizmo: ali je usmerjen v stranko ali vame? In večkrat, kot sem pripravljena priznati, ga moram obrniti. Naučila sem se poslušati, brati med vrsticami, spraševati, kaj ljudje res potrebujejo. Marketing ni več nekaj, kar moram početi, ampak nekaj, kar mi daje priložnost, da se povežem s pravimi ljudmi.

In če bi lahko komu, ki začenja, dala samo en marketing nasvet, bi bil ta: ne kompliciraj. Govori preprosto, iskreno in tako, da te razume tudi nekdo, ki te še nikoli ni slišal. Tam se začne zaupanje. In tam se začne uspeh.

Marketing ni igra všečnosti, ampak razumevanja. Ko enkrat dojameš, da ne prodajaš izdelka, temveč rešitev, izkušnjo ali občutek, se vse spremeni. Včasih najboljši marketing nasvet ni tisti, ki ga prebereš v knjigi, ampak tisti, ki ga odkriješ skozi lastno napako. Jaz sem jih naredila kar nekaj in prav vsaka me je naučila nekaj pomembnega. Danes vem, da je marketing učenje odnosa. In tisti, ki to razumejo, gradijo več kot samo prodajo – gradijo skupnost.

Variacije za ogrevanje hiše in udobja

Tudi ogrevanje hiše je ključnega pomena vse kakovost našega bivanja še posebej v tistih mesecih ko je bolj hladno. Je pa za ogrevanje hiše zelo pomembno da je učinkovito in predvsem energetsko varčno vsaj to ne pomeni samo za stroške ogrevanja ampak da je tudi okolju prijazno.

Namreč če imamo ogrevano hišo je v hiši potem okolje bolj prijetno in toplo, kar lahko pomeni tudi večjo voljo do dela predvsem pa vpliva tudi na zdravje vsaj če imamo ustrezno temperaturo v prostoru lahko s tem preprečimo marsikatero bolezen, kot je to lahko prehlad ali pa kaj z dihalnimi potmi. Prav tako pa je tudi ohranjanje naše hiše saj lahko mraz poškoduje tudi strukturo stavbe in opremo. Tukaj pa lahko omenimo tudi o poškodovanju cevi pohištva ali drugih elementov notranje opreme.

Variacije za ogrevanje hiše in udobja

Prav tako pa je tudi učinkovita poraba energije pomembna za zmanjšanje ogljičnega odtisa. Imamo namreč kar nekaj vrst ogrevanja če jih naštejemo imamo tukaj: -centralno ogrevanje kjer gre večinoma za plinsko oziroma električno, ali ogrevanje na pelete;

  • talno ogrevanje ki je dobro za udobje in zahteva malo večjo investicijo na začetku;
  • kamin ali peč ki je v bistvu primerna bolj za manjše prostore in je kot dodaten vir ogrevanja in dodatek ambientu;
  • kaj vse zadnje pa tudi klimatske naprave z ogrevanjem ki pa se dobro obnesejo le ob blažjih podnebjih.

Za ogrevanje hiše je predvsem pomembna izolacija vsa je ta zelo so odvisna od učinkovitosti namreč za slabo izolacijo lahko toploto hitro izgubljamo s tem pa povečujemo stroške ogrevanja. Tukaj pa se upošteva stene da imajo te toplotno izolacijo da so okna dvojna ali troslojna s čimer zmanjšajo toplotno izgubo in pa tudi streha in tla če so dovolj dobro izolirani lahko prav tako zmanjšajo stroške ogrevanja.

Skratka za ogrevanje hiše lahko uporabimo plin ki je pravzaprav še najpogosteje uporabljen, lahko pa je tudi elektrika, lesni peleti drva ki sicer so okolju prijazna a vendar zahteva večje vzdrževanje, sončne celice in pa tudi geotermalna energija saj na dolgi rok je zelo učinkovit izbor toplotnega vira in okolju zelo prijazen a vendar ima visoke začetne stroške.